english
Mouseion Serapeion (Narvika Bovcon, Aleš Vaupotič) 1. Mouseion Serapeion je arhiv, ki predstavlja in avtorsko komentira prvih deset let umetniške produkcije seminarja za video na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost (1987 - 1997). Skoraj šest ur videa v celoti ter šestinsedemdeset komentarjev za posamezne videe. 2. Mouseion Serapeion kot umetniško kodiran program za okolje Oken interaktivno in pametno ustvarja kontekst posameznih elementov arhiva. Glavni zadetek na sredini "Teritorija" je določen na podlagi brskanja skozi tekstovne metapodatke posameznih elementov arhiva, ostalih šest pa poleg iskanja določa še horizont razumevanja samega uporabnika, kot se je za generično skupino uporabnikov tehnoumetniške institucije ustvaril na podlagi zgodovine uporabljanja programa. Pogled "Seznam" zagotavlja dostop do vseh elementov v podatkovni bazi in olajša dialog z jezikom akademijskih videov. 3. Mouseion Serapeion je umetniškoraziskovalna konstrukcija: a. modelira vizijo družbeno-zgodovinskih identitet, kot jo predpostavlja teorija diskurza Michela Foucaulta na ravni atomov oblasti-vednosti; b. modelira tehno različico obličja, ki se obrača k uporabniku programa skozi dialog; obličje je s tega vidika nespoznavno v smislu mistično presežnega. /.../ Iskalni algoritem (verzija 1.0) Število pojavitev iskanih besed v opisnih-interpretativnih tekstih projektov je edini kriterij samo pri glavnem zadetku, za katerega si želimo, da bi čimbolj zadostil iskalnemu nizu. Ostalih šest zadetkov se izbere po naslednjem ključu: - 50 % število ponovitev iskanih besed v opisnih-interpretativnih tekstih projektov, - 30 % število ponovitev iskanih besed v preteklih iskanjih, - 20 % predhodni izbrani projekti. Iskalni algoritem si pri izboru pomaga z dodeljevanjem točk projektom kandidatom. Tako je poleg glavnega zadetka, ki je določen izključno s pomočjo prvega kriterija, izbranih še šest projektov, ki zberejo največ točk po zgornjih kriterijih. Vendar je tudi glavni zadetek še vedno vključen v točkovanje in tako prvih sedem projektov po vsakem kriteriju dobi od 1 - 7 točk za vsakega od navedenih treh kriterijev. Točke, dobljene po prvem kriteriju, se nato množijo s 5, točke ostalih dveh kriterijev pa s 3 oz. z 2. Več: http://black.fri.uni-lj.si/mouseionserapeion/index.html Kolofon: Mouseion Serapeion 2.1 Wiki Koncept: Narvika Bovcon, Aleš Vaupotič Oblikovanje: Narvika Bovcon, Aleš Vaupotič, RIII Dodatno programiranje: Domen Jesenovec, Sebastjan Terbuc Produkcija: ArtNetLab Društvo za povezovanje umetnosti in znanosti, Ljubljana, Slovenija, 2006 Kontakt: [ales at vaupotic dot com], [narvika dot bovcon at guest dot arnes dot si] *** Mouseion Serapeion 2.0 Koncept, načrtovanje, uredništvo in spremna besedila: Narvika Bovcon, Aleš Vaupotič Programiranje: Tomaž Bobnar v sodelovanju z: Klemen Lavrač, Matej Strašek Priprava materiala, kodiranje videa in vnos podatkov v bazo: Narvika Bovcon, Aleš Vaupotič, Tomaž Bobnar, Sandi Humar, Luka Vrhovec, Jure Bratina, Uroš Ipavec Oblikovanje: Narvika Bovcon, Aleš Vaupotič, RIII Produkcija: ArtNetLab Društvo za povezovanje umetnosti in znanosti, Ljubljana, Slovenija, 2005 *** Mouseion Serapeion 1.0 (DVD-ROM) Koncept, načrtovanje, uredništvo in spremna besedila: Narvika Bovcon, Aleš Vaupotič Priprava materiala, kodiranje videa in vnos podatkov v bazo: Narvika Bovcon, Aleš Vaupotič, Tomaž Bobnar, Sandi Humar, Luka Vrhovec, Jure Bratina Oblikovanje: Narvika Bovcon, Aleš Vaupotič, RIII Določitev entitetnega modela podatkovne baze: Tine Borovnik, Dejan Dular, Matej Guid, Gregor Šoško Grafični uporabniški vmesnik: Gregor Šoško, Sergej Panić Programiranje iskalnega algoritma: Matej Guid Vmesnik za komunikacijo s podatkovno bazo: Tine Borovnik Formular za vnos podatkov v bazo: Rok Lenardič, Sergej Panić Produkcija: ArtNetLab Društvo za povezovanje umetnosti in znanosti, Ljubljana, Slovenija, 2004
Rekviem (Dominik Olmiah Križan) Rekviem, maša za umrle duše, je v tem videu razpeta med elemente vode in zraka ter trdne snovi in ognja. Človekova eksistenca je dojeta skozi podobo smrti in nesmrtnosti. Pomeni srečanje med dvema elementoma, iz katerega vznikne nov prostor. Potapljač se v prostoru vodnega elementa sooči s pilotom potopljenega vojaškega letala; na stekleni ploskvi potapljačeve maske in na stekleni površini okna kokpita vznikne prostor srečanja elementov vode in zraka skozi pogled smrti, kateri je v tem trenutku zapisan pilot. Nesmrtnost je simbolično zagotovljena potapljaču s kisikovo bombo in ostalo tehnologijo za potapljanje. Srečanje elementa trdne snovi in ognja se v drugem delu videa Rekviem vpisuje v video postopek slike v sliki. V posnetek kamnite mestne ulice (zemeljski element trdne snovi) z mimoidočimi, ki hodijo po vsakdanjih opravkih, je inkrustiran posnetek vojaške pehote, posredovan skozi rdečo kolorizacijo - pravzaprav masko -, ki sliko preplavlja kot kri in apokaliptični ogenj. V nasprotni smeri marširanja čet in pravokotno na mimoidoče civiliste iz podložene podobe se razgleduje konjenik, vrhovni poveljnik, junak, ki je v svoji vizionarski, zgodovino začrtujoči funkciji iztrgan iz smrti pehote in povzdignjen v nesmrtnost velikih vodij, zgodovinskih osebnosti, npr. rimskega poveljnika Julija Cezarja. Na zaslonu v perspektivo mestne ulice postavljenega pravokotnika slike v sliki se vzpostavi nov prostor konflikta med človeško smrtjo in presežno nesmrtnostjo.
Rochus (Josip Pongrac) Slikarski performans: čas in proces nastajanja slike je hkrati čas in proces avtorjevega vpisovanja lastnega telesa in lastne performativne eksistence v sliko. Prostor slike pogoltne realni prostor delujočega umetnika. Podoba se splošči v video medijsko zajetje instalacije-performansa. Relacija in použitje med realnim prostorom in prostorom slikovnega polja slike se invertira in subvertira s časovno in barvno manipulacijo posnetega materiala (v nadaljevanju), ko se realnost skozi video manipulacijo prelevi v slikovno polje abstraktne slike-akcije. Video podoba je pandan slikarske akcije, izdelane slike v času.
Anima (ANI+MA) (Ana Čigon) Telo/duh, stvarnost/želja, zunanjost/notranjost… nesoglasja, ki se vzpostavljajo v človeku so tesnobna obdobja o katerih govori video. V videu so elementi iz narave in mesta uporabljeni na navidez nevtralen način, a so ti elementi hkrati tudi simboli. Z video efekti slika postopoma prehaja iz digitalno neobdelanih/manj obdelanih posnetkov v vedno bolj transformirane in manipulirane gibljive slike. Sama forma videa tako vzpostavi vizualno napetost in poglobitev. Za kompleksnim dogajanjem se potem spet umiri in vrne v realnosti bližjemu video prostoru, vendar na nov način. Beseda „anima“ v italijanskem jeziku pomeni duh, uporabljena pa je bila tudi v jungovski psihologiji, kjer govori o pravem jazu, podzavestnem, ženski naravi v moškem, ženskem principu itd. Beseda je sestavljena iz zvokov ani+ma in naj bi v preteklosti ne pomenila le duh ampak tudi telo, po drugi razlagi (ane-mo) pa tudi dih(anje) bitja, ki živi v fizičnem telesu. V videu je naslov „Anima (ani+ma)“ uporabljen kot opozorilo in klic, vzdih v upanju na harmonijo. Gre torej za osebno poglobitev, za reafirmacijo stanja, človeka, osebne identitete in obenem tudi za čisto osebno, poetično izpoved. Prvinski simboli (ptič, (žensko) telo, voda, črno-belo, dvojne oblike...), glasba in forma videa omogočajo vsebinsko večplastnost. Prisotnost malih ironij ima tudi svoj razlog, saj so naši notranji boji in trenutki sprememb po eni strani morda res mučni, predvsem pa lepi, in ko na njih jezdimo, nas bogatijo. *** Tesnoba bivanja , ki je lahko skrita v ženskem telesu nima primerjave. (Dušan Bučar)
Brez naslova (Marko Zorovič) Ko se čas upočasni, skoraj ustavi, in se slika zabriše po konturah in preseva v drugo sliko, naseljeno z odsevi, in če se izkrivi tudi prostor, kot v ukrivljenem obcestnem ogledalu ali na televizijskem ekranu, potem postane še tako neopazna kretnja iz vsakdanjega življenja polnopomenska časovno-prostorska emanacija transcedentalne prisotnosti, zapisane in povzete v zvoku kapljanja.
Brez naslova (Saša Bezjak) Video tehnologija je medij, na katerega snemamo vsakdanje življenje in pomembne družinske dogodke, saj ima marsikdo doma video kamero. Zanimivost tovrstnih družinskih posnetkov so ponavadi otroci in dojenčki z obveznim mamičinim glasom iz offa, oseba snemalčeve starosti v svoji intimi (v svoji sobi, med preoblačenjem), ki se trudi sodelovati in se sramežljivo spogleduje s kamero, in končni rezultat: posnetek, ki ga vsak pozna, ki vsakogar spravlja v zadrego, ki ni nikomur všeč (razen seveda nastopajočim, ki si želijo, da bi si bili všeč), ki je del nas vseh. Ostaja seveda vprašanje, čigav je otrok?
Razintimnjenje (Boštjan Mesarec) Negativ in kolorizacija video podobe resonirata skrivnost obdajajoče narave, upočasnjene v izostreni zaznavi človeka na begu. Sodobni človek, mladenič, atlet, je soočen z grozo nevidne prisotnosti, ki ga določa kot človeka v svetu. Intima posameznika se razbija in odmeva ob robovih zaprtega horizonta dreves, proti kateremu beži.