Sanje in konflikti: Diktatura gledalca.
Projekt študentov Akademije za likovne umetnosti Univerze v Ljubljani v okviru prireditev 50. mednarodnega bienala vizualnih umetnosti v Benetkah

Uvod profesorjev z Akademije za likovne umetnosti, Ljubljana

Projekt nastaja na povabilo direktorja 50. beneškega bienala gospoda Francesca Bonamija Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, da bi skupina študentov izoblikovala skupinski projekt, ki bi bil predstavljen v okviru prireditev ob letošnjem beneškem bienalu. Po besedah g. Bonamija je cilj celotnega projekta (ki nastaja kot sodelovanje med Beneškim bienalom in Univerzo za arhitekturo in vizualne umetnosti pod kuratorstvom gospe Angele Vettese) "dobiti vpogled v izobraževalni in ustvarjalni proces, ki je temeljen za vsakega bodočega umetnika".

Na Akademiji za likovno umetnost se je oblikovala skupina, sestavljena iz treh študentov kiparstva, treh študentov slikarstva in treh študentov novih medijev in videa, ki je pripravila osnovni koncept projekta. Povabilo je prišlo konec meseca januarja, zato se konkretizacija projekta še odvija. Rok za njegovo oddajo v Benetke je 10. marec 2003.

Načrt organizacije projekta in povezave s predlaganimi izhodišči beneške razstave

Ključni poudarki iz povabila na beneško razstavo so sledeči:
- da gre za skupinski projekt
- da naj bi bil končni rezultat "a site specific work"
- da naj bo poudarek na procesualnosti dela
- da naj se nanaša na glavno temo bienala, ki je "Sanje in konflikti: diktatura gledalca".

Formirala se je projektna skupina, ki naj z načinom organizacije in razporeditvijo vlog omogoči delovanje, umeščeno v presečišče zgoraj naštetih poudarkov/predpostavk. Ker naj bi se projekt vezal na konkretno realnost (site specific) in ker le-ta ni izrecno definirana, predpostavljamo, da je možna katerakoli konkretna realnost. Ker je v isti sapi razstava namenjena tudi predstavitvi različnih akademij, se nam zdi smiselno, da kot konkretno realnost predpostavimo akademijo, na kateri delujemo. Razlogov za to izbiro je več.

Vsaka šola ima vzpostavljeno če že ne eksplicitno doktrino pa vsaj specifično atmosfero, ki temelji tudi na samoumevnih predpostavkah in ki odločilno vpliva na predstave študentov o tem, kaj umetnost je in na njihove projekcije o tem, kako bo izgledalo njihovo delovanje, ko bodo zapustili akademijo in postali umetniki. In ravno ta samoumevnost, ki izhaja iz organizacije šole, je konkretnost, v odnosu do katere so študentska dela "site specific".

Naš namen ni voditi sociološko raziskavo. Je mnogo bolj skromen. Menimo, da nam lahko organizacija procesa delovanja , ki je drugačna od standardov delovanja na neki ustanovi, omogoči distanco, ki v odnosu do tipičnega deluje refleksivno. Ker je študijski proces na ljubljanski akademiji organiziran v med seboj ločenih programih, se nam je zdelo smiselno, da jih v okviru tega projekta med seboj povežemo na točno določen način. Tri kiparke in trije slikarji bodo v medsebojnem dialogu organizirali skupen projekt. Trije študenti novih medijev in videa bodo spremljali potekajoči dialog med kiparkami in slikarji ter na osnovi njihovega dela organizirali dela drugega reda. Zasedli bodo pozicijo notranjega gledalca, ne bodo se konkretno vpletali v procedure šesterice, temveč jo bodo uporabili kot material za svoj izdelek, ki bo nujno v isti sapi tudi komentar. Tako organizirano delo je nedvomno skupinsko. Ker vzpostavlja odnos med tremi umetnostnimi panogami, ki so zastopane na akademiji, je zaradi organizacije same, ne glede na problem, okrog katerega bo organizirano delo šesterice kipark in slikarjev, mikro reprezentant siceršnjega ustroja akademije, s to razliko, da sproža proces komunikacije med njimi. Proces komunikacije, medsebojnega navezovanja, ki bo udejanjeno za pogled zunanjega gledalca v komentarjih, ki bodo seveda predstavljeni kot integralni del celote projekta.