Time is out of joint 

Inštitucija tehno-modificiranega pogleda kot primarnega okolja Draganovega medijskega ustvarjanja, je od vseh, ki smo to predstavitev pripravljali, zahtevala spremembo klasične pregledne razstave v obliko kot-da-razstavo. To je bil osnovni model-ideja, ki omogoča polje za testne in problematične transferje za nove tehnologije, tehno-znanosti in elektronske, še posebej pa kiberrnetične umetnosti.

Trije interaktivni razstavni prostori-teritoriji, ki jih zasedajo nematerialne strukture kot-da -umetniška dela, predstavljajo aktivne točke komunikacije.

V prvem prostoru-teritoriju-č a s o v n e m  t u n e l u, ki ga na stenah zasedajo table-relaciogrami, metatekstualni zapisi, citati struktur, dokumenti, fotografije, so koncepti odnosov do lastne zgodovine in zgodovine tehnoumetnosti. Čeprav table niso v elektronski obliki, so izpeljane na način hipertekstualnosti /hypertext/. Gledalec bo lahko sledil meta govoru robota, kateri ga bo vodil po točkah-lokacijah, ali pa bo sestavil svoj koncept branja teh dokumentov, ki se bodo z prenosnim čitalcem bar kode zabeležile-v podatkovno bazo-arhiv razstave/data base/.

V drugem razstavnem teritoriju C A V E /cave autonomy virtual environment/ novodobni Platonovi votlini-gledališču za virtualno resničnost, bo participantu omogočena celostna potopitev/total immersion/. Potopitveni učinki, ki so ne dvomno predmet estetike interaktivne umetnosti, bo gledalec v ineraktivnem 3D okolju Kubrickove sobe, izbiral na aktivnih oknih avtorska dela-filme, fotografije, video dela in mrežne projekte.Tehno simulirani spomin se bo participantu zapisoval kot mreža spominjanih dogodkov in doživetij-total recall, ki zgosti čase v točko trenutka.

Tretji prostor dogajanja se ralizira na način mrežnih straneh /web sites/ kot transmaterialna entiteta, oziroma informacijska organizacijska struktura komunikacij.

Preko protokola VRML /virtual modelling reality language/ bo surfarju /user-flaner/ vodil robota od točke do točke po virtualnem razstavnem prostoru. Gledalec si zgradi lasten vstop, preko koncepta hiperteksta v hiperrealnost.To pa je tisto območje, ki v Sloveniji z Jakopičevo projektno razstavno virtualno galerijo pri ZDSLU-ju omogoča povratne zveze-dialoške zanke kot matrice globalne povezanosti.

To pa ne pomeni, da razstava v realnem prostoru ne bi bila potrebna, kajti projekt TIME IS OUT OF JOINT raziskuje kondenzirana občutja prehoda-tranzicije iz časovnega tunela v Platonovo virtualno galerijo in mrežnih umetniško kodiranih strani. Torej potovanje iz realnega prostora-videza, preko razširjene realnosti /augmented reality/ pa vse do virtualne resničnosti izginotja. Poleg tega pa gre za prispevek muzeja, ki začne funkcionirati kot metafofa za organizacijo vedenja o sodobni umetnost ali kot tereitorij za aktivnega gledalca / BROWSER/,KI KREIRA LASTNI MENTALNI ARHIV. Dokumenti originalov prikazanih na razstavi so med 1968 in 1987 skupno delo Nuše in Sreča Dragan, od 1987 do 2000 pa delo Sreča Dragana.

Pri realizaciji projekta so sodelovali:
Fakulteta za računalništvo in informatiko, Inštitut Jožef Stefan, Studio Alias, Arxel-Tribe, VPK Kregar, TV Slovenija, Unitron Ljubljana, Hermes, Špica.