"Čim bolj vprašujoče motrimo bistvo tehnike, toliko bolj skrivnostno postaja bistvo umetnosti." 

(Ger. "Je fragender wir jedoch das Wesen der Technik bedenken, um so geheimnisvoller wird das Wesen der Kunst" - v: M. Heidegger: Die Technik und die Kehre, Pfullingen, 1962, s.36; 
angl. verzija:"Yet the more questioningly we ponder the essence of technology, the more mysterious the essence of art becomes.")

Janez.Strehovec@guest.arnes.si  

Kibernetična umetnost  
interaktivnost, igra in celostna potopitev 

(Ob Draganovih projektih na področju elektronske umetnosti) 

Za konceptualizacijo te razstave, postavljene v 1jubljanski galeriji Equrna 1997.leta, je pomenljiv vsekakor že sam podnaslov, kajti poudarja interaktivni in mrežni (zato tudi globalni) pristop do interierja, ki ga sestavlja pet med sabo bolj ali manj kompatibilnih inštalacij, in sicer Kiborgovo oko, Telerobot, Mensula Jovis, Opus Canum in Digitalni vid. 

Prav novi mediji in tehnologije so nedvomno obogatili pogled in gledalčevo kompleksno izkušnjo, ki temelji na tehno-razširjenem videnju, na novih oblikah vodenja pogleda, na njegovem zapeljevanu in zakrivanju, odkrivanju in izgubljanju. Dragan je v Equrni resda demonstrativno razstavil pametne stroje v njihovi današnji, izrazito interaktivni umetniški rabi, vendar pa je z njimi vzpostavil tudi svet svojih likovnih prizadevanj; če kaj, potem ta razstava tudi prepričljivo dokazuje, da računalniška grafika in animacija (spomnimo naj na nekatere njegove projekte iz prejšnjih let, ki so modificirano vključeni v to razstavo, recimo  Rotas - Axis mundi, Postaja Topolovo, Pokrajina in umetnik - Koprivnik in Rotas - Tenet ...) zares in avtentieno funkcionira šele v trenutku, ko je "aranžirana" v interaktivni obliki. Analogni video lahko najde svoje mesto v televizijskih programih, digitalni video (računalniška animacija) pa zares zaživi šele v interaktivni obliki, ko postane dostopen gledalčevim igrivim manipulacijam. 

Prav tehno-umetnost  zato danes ni izziv ne le za umetnost, ampak tudi za različne teorije, ki lahko preko nje v laboratorijsko čisti obliki odkrivajo vrsto usodnih premikov na področju sodobne ustvarjalnosti, razvoja novih, interaktivnih, uporabniku prijaznih tehnologij in zaznave. 
Na to področje tehnoumetnosti vedno opazneje posegajo tudi slovenske umetnice in umetniki, med njimi še posebno izrazito tudi novomedijski umetnik in umetnostni pedagog Srečo Dragan, eden začetnikov videoarta in konceptualne umetnosti na Slovenskem, ki pa se v zadnjem obdobju usmerja še posebno v zvrst elektronskih interaktivnih inštalacij in spletnih projektov (web art). 
Za razumevanje njegovih iskanj iz tega obdobja je bila zelo ilustrativna  njegova razstava "Rotas - Sator / Interaktivni art internet interier". 

http://razor.fri.uni-lj.si:8080/Rotas

 

Galerija Equrna Moderna galerija Slovenj  
gradec
Evropski mesec kulture Rotas - Tenet Telepolis  Bibliografija Sponzorji